Delovno okolje je tisto v katerem povprečno preživimo tretjino dneva. Kar pomeni približno 8 ur določene prisilne drže, pa naj gre za sedenje ali razgibano delo s ponavljajočimi se gibi. Zraven telesnih obremenitev pa prihaja tudi do umskih naporov zaposlenih, zato je zdravo delovno okolje izjemno pomembno.
Nedavne raziskave so pokazale, da vsak peti zaposleni (v Evropi) doživi t.i. »burnout« – izgorelost, zaradi fizične, čustvene in kognitivne utrujenosti. Kar pa posledično pomeni negativne posledice tako za zaposlene kot podjetja. Izgorelost lahko povzroči resne zdravstvene težave. Poleg oslabljene kognitivne funkcije, anksioznih in depresivnih stanj, nižje delovne storilnosti poveča tudi tveganje za kardiovaskularne zaplete. Nasprotno pa zdravo delovno okolje, z vključeno telesno aktivnostjo korelira z zmanjšanim pojavom izgorelosti zaposlenih, kot tudi povečanjem vitalnosti in boljše delovne storilnosti (Clément, idr. 2019). Ponuditi zaposlenim možnost telesne aktivnosti na delovnem mestu je lahko dobra strategija za izboljšanje dobrega počutja kot storilnosti zaposlenih.
Učinkovit način integracije telesne aktivnosti v delovna okolja se kaže v sklopu krajših aktivnih odmorov. Andersen idr. (2011) ugotavljajo, da že 2 minutna načrtovana vadba izvedena petkrat na teden v obdobju 10 tednov značilno zmanjša napetost in bolečino v mišicah vratu in ramenskega obroča. Primerna organizacija aktivnih odmorov lahko tako pripomore k boljšem počutju in zdravju zaposlenih. Ugodno vplivajo na psihično-fizične sposobnosti, izboljšujejo delovno držo in krepijo zavest pomembnosti telesne aktivnosti v prostem času.
